sreda, 24. september 2014

Sin Fronteras On Tour Brasil: Dulce Maria v Curitibi (21.9.2014)


"Esto llego a su final, cuanto te voy a extranar..."

Preživeli smo 11 dni norosti, tekanja naokoli, potovanj iz enega mesta v drugo, smeha, solz, strahu, tesnobe in še vrtinec številnih drugih emocij. Preživeli smo intenzivne dneve sreče in veselja, sedaj pa nas čakajo dnevi, ko se moramo vrniti v realnost k našemu običajnemu življenju. Lahko verjamete, da smo celo večnost čakali na to turnejo, sedaj pa se je tako hitro končala?

V Curitibi se je zaključila turneja po Braziliji in rečemo lahko, da smo, kljub številnim nevšečnostim s strani organizatorjev, preživeli prečudovitih 11 dni. Vedno pravijo, da se najboljše stvari vedno prihranijo za konec. Še enkrat se je ta rek izkazal za resničnega. Dulce je bila tako zelo vesela, izgledala je tako izpopolnjena. Koncert je bil naravnost prečudovit (govori se, da pri tem koncertu ni sodelovalo podjetje W+).

Naša punca je bila zelo čustvena, večkrat je zajokala, ves čas se je zahvaljevala, z rokami je ves čas oblikovala srce, med publiko je ves čas pošiljala poljubčke. Preživljali smo trenutke čiste nostalgije. Po razpadu skupine RBD je Dulce prvič obiskala Curitibo in dvorana je bila nabito polna, kar je bilo zelo lepo videti. In vendar so ljudje še pred kratkim izjavljali, da Dulce v Curitibi nima oboževalcev. Koncert, katerega na začetku sploh niso nameravali izvesti, je bil razprodan. Kako se bodo spopadli s tem dejstvom? Vse je bilo odlično organizirano, VIP prostor je bil ločen od prostora z navadnimi vstopnicami.

Seznam pesmi je bil enak kot v Porto Alegru. Dulce je uporabila nova oblačila, v katerih je izgledala kot lutka. Pesem Te Quedaras je bila znova posvečena oboževalcem, katerim je povedala, da ne ve kdaj se bo vrnila, ampak da je ravno Curitiba dokaz, da je resnična ljubezen večna. Vse je pozvala, da si naj predpostavljamo, kot da je to zadnji koncert. Ali nam je dovoljeno jokati že preden sploh prične s prepevanjem?

Pri pesmi Lo Intentare si je na glavo posadila kapo kapitana, katero ji je eden izmed oboževalcev vrgel na oder. Seveda je pesem pospremila z njenimi že znanimi plesnimi gibi, ki so oboževalce odpeljali v delirij. Seveda Dulce ne bi bila Dulce, če ne bi pozabila delčka besedila pesmi, ob čemer se je malce zahihitala ter nadaljevala, kod da se ni zgodilo nič.

Preden je zapela pesem No Pares je izrekla kar nekaj besed, ki so stopile še srca iz kamna. Nekako smo prepričani, da je ravno ta pesem na vseh koncertih najbolj pričakovana in zaželena. Vsi jo prepevajo z dušo in srcem, prepevajo pa tako glasno, da se glasu pevke med vso množico sploh ne sliši. Vse skupaj je preveč emotivno in nemogoče je zadržati solze.

Pri pesmi Ya No je znova zaplesala z enim izmed plesalcev, ki pa je med plesom dvakrat očitno šel čez mejo, saj je Dulce mer prepevanjem dvakrat zakričala malce glasnejši "NO" (ne). Zelo očitno ji situacija ni bila všeč, saj se zatem ni več približala plesalcema. Le kdo si ne bi želel kakšne avanture z njo? To je neizogibno, povrhu vsega pa so temu pripomogla tudi njena oblačila, ki niso zakrivala njenega zapeljivega telesa. Plesalec je očitno izkoristil priložnost, ki se mu je med plesom ponudila. 

Veliko je bilo tudi visokih tonov med petjem. Pri pesmi Quiero Poder je ostro zapela "con una miradaaaaaaaaaa", ob čemer so ji vsi oboževalci odobravajoče kričali in ji tudi zaploskali. Prepričani smo, da bi si bila prislužila stoječe ovacije, če bi v dvorani med koncertom sedeli.

Dulce je med koncertom veliko govorila. Oboževalcem se je zahvalila, ker vedno verjamejo vanjo in ji vedno izkazujejo svojo podporo. Zahvalila se je tudi Tuliu, ki je omogočil to turnejo, oboževalce je naprosila celo za aplavz, ki je bil hiter in kratek.

In končalo se je!

Ne moremo biti hinavci in reči, da je bilo vse prečudovito, ko pa vemo, da je bilo kar nekaj čistih polomij s strani podjetja W+. Toda Dulce vedno poskrbi, da se vsak cent, ki ga damo, izplača.

Kolikokrat smo že izjavili "to je zadnji koncert na katerega grem", zatem, ko smo za vstopnico dali celo premoženje, ko smo se v dvorani stiskali kot sardine v konzervi ter seveda ko smo preživljali strah, da se bo zaradi prevelike gneče kaj pripetilo. Kolikokrat? Stavim, da že velikokrat, toda ko jo vidimo v kakšnem videu, kjer s tistim svojim glasom pove, kako zelo se veseli koncertov pri nas, pozabimo na vse izrečene besede. Kdo se ji lahko upre? Čeprav smo obupani, vedno uspemo zbrati denar za vstopnice, pozabimo na svoj ponos samo zato, da jo lahko vidimo, slišimo, objamemo, poljubimo.