Dulce Maria
Zakaj ravno ona? Razlogi so številni. Več kot 57 milijonov prodanih plošč, 33 nacionalnih in mednarodnih nagrad, 16 telenovel, 5 filmov in več kot 10.670 kilometrov dolga potovanja, da bi stopila na odre Vzhodne Evrope - od Romunije pa vse tja do Slovenije. V teh 25 letih nam je pisateljica, pevka, igralka in sedaj tudi podjetnica pokazala, da je z odločnostjo in vztrajnostjo mogoče uresničiti prav vsake sanje.
Že petindvajset let vztraja na tej poti in ni se še pripravljena vdati. Sedaj se je mehiška pisateljica in pevka odločila podati na malce drugačno pot kot zlobnica v telenoveli Corazon que miente; kljub temu pa njen cilj ostaja enak: uspeh.
To ni pretiravanje. Najverjetneje smo v naših celotnih življenjih obraz Dulce Marie videli večkrat, kot obraze nekaterih naših sorodnikov. In to gre precej dlje od njenih zelo dobrih odločitev v karieri, zaradi katerih je postala stalnica v svetu medijev - čeprav tudi tega ne smemo jemati tako z lahkoto, kot se sliši. Govorimo o eni izmed redkih lastnosti, s katero se lahko pohvali le malo zvezdnikov: z njo smo odraščali.
Brez dvoma se je spominjate še, ko je bila majhno dekletce, ko se je učila seštevati z Abelardom v Plazi Sesamo, ali ko je bila obkrožena z legendarnimi imeni - vključno s Salmo Hayek - v telenovelah, kot so El vuelo del aguila ... prav tako smo prepričani, da ste z njo prepevali pesem La mejor de tus sonrisas, ko je bila članica skupine KIDS ter kasneje tudi pesem Corazon confidente s skupino Jeans. Morda je interpretirala vaš najljubši lik v telenovelah, kot so Leona de amor, Primer amor... a mil por hora, El juego de la vida ali Clase 406. Prepričani pa smo, da ste se ujeli v mrežo uporniške - z rdečimi lasmi ali brez njih - Roberte v telenoveli Rebelde.
Priprava kratkega pregleda kariere Dulce Marie številne mlade ponese nazaj v otroštvo in/ali najstniška leta. Vendar pa pri Dulce ne gre za mlado zvezdnico, ki med odraščanjem počasi potone v pozabo, mi pa bi se ob tem spraševali. "Kaj se je zgodilo z njo?" Ravno nasprotno. Z vsakim korakom, ki ga je naredila, je za sabo pustila globok odtis, s čimer pa si je odprla vrata v svet številnih priložnosti: od izdaje svoje prve samostojne glasbene plošče Extranjera primera in segunda parte, pa vse tja do svoje prve vloge zlobnice. Tako smo bili v teh dveh desetletjih in pol priče neskončni verigi uspehov, kot bi šlo za našo sovrstnico, ki je vedno žarela v soju svojega talenta. In sedaj, ko smo se z njo pogovarjali ter se gledali iz oči v oči lahko rečemo le ... od takrad pa do danes se ni spremenilo prav nič.
Povej nam kaj o tvojih koreninah. Vemo, da se po tvojih žilah pretaka kri znane mehiške umetnice. Kako je to vplivalo na tvojo osebnost?
"Tako je. Frida Kahlo je bila moja pra-teta: bila je sestrična moje babice po mamini strani. Nikoli je nisem spoznala, vendar pa sem med odraščanjem vedno več raziskovala, saj sem si jo želela bolje spoznati. Sedaj včasih berem stvari, ki jih je napisala - ne gledam samo njenih slik - in na nek način se počutim poistoveteno z njenim načinom razmišljanja. Je oseba, ki jo preprosto občudujem, ne glede na njeno obnašanje: njena moč, da je svoje trpeče življenje spremenila v umetnost."
Stara si bila pet let, ko si pričela s snemanjem reklamnih oglasov. Kako si uspela svoje delo združiti s svojim otroštvom?
"Temu se posvečam že od malih nog. Tudi moji sestri sta nastopali na televiziji in ko sem ju spremljala, sem se pričela vključevati v ta ambient. Kmalu sem dobila svojo prvo priložnost: reklamni oglas za čokolado Carlos V. Brez dvoma moje življenje in moje otroštvo nista bili normalni, vendar se tega pričneš zavedati veliko pozneje. Takrat je bilo to zame povsem normalno, obiskovala sem šolo, ker pa sem veliko manjkala, sem morala šolanje zaključiti v odprtem sistemu. Nisem doživela izkušnje srednje šole, kjer se pravzaprav najbolj zabavaš in skleneš največ prijateljstev, vendar pa sem doživela druge neverjetne izkušnje, ki jih nikoli nisem pričakovala. Imam zelo dobre prijatelje, vendar pa jih nimam veliko. Zelo težko je spoznati ljudi, ki jim lahko zaupaš in želijo spoznati osebo, ki se skriva za imenom in slavo."
Že od vsega začetka si imela priložnost sodelovati z imeni, kot je Patricia Reyes Spindola v telenoveli El vuelo del aguila. Kaj si se ob njih naučila?
"Spomnim se ene scene, kjer sem igrala njeno vnukinjo in sem jo morala vprašati zakaj joče: ona mi je morala odgovoriti, da sem premlada, da bi lahko razumela. Reči moram, da sem se največ stvari naučila v praksi, ob vseh teh čudovitih igralcih. Trenutno na primer delam s Heleno Rojo, vendar pa sva pred leti že sodelovali v telenoveli Retrato de familia, ko sem bila stara nekje osem ali devet let. Tako pričenjaš razumeti, kaj pomeni profesionalizem, snemalni studi, naravnost: vsi smo osredotočeni na čustva, ki jih moramo v sklopu našega lika pokazati. Zelo zanimivo je kot otrok biti v tem svetu odraslih, z velikimi odgovornostmi in intenzivnimi delovniki. Vendar pa sem mnenja, da je ta svet v meni vzbudil neverjetno velik notranji svet."
Kasneje si se integrirala v glasbeno skupino KIDS, kjer si postala zelo poznan obraz. Kakšne so pozitivne in negativne lastnosti slave v tako rosno mladih letih?
"Pravzaprav v skupini KIDS tega nisem opazila. Jasno mi je bilo, da sem večkrat na televiziji in občasno me je kdo na ulici tudi prepoznal. Svoj prvi avtogram sem dala v Plazi Sesamo, ko sem bila stara sedem let. Večje težave sem imela z druženjem, saj sem imela prijateljice, ki me niso razumele in so sčasoma nehale govoriti z mano. Takrat sem tudi prvič stopila na glasbeni oder, kar je moj svet obrnilo na glavo; prvič sem začutila tisto povezanost s publiko in sem se zaljubila v glasbo."
Po skupini Jeans in telenovelah, kot so Corazones al limite in Clase 406, je prišla telenovela Rebelde. Povej nam kaj o tej izkušnji, ki je zaznamovala tvoje življenje.
"Po zaključku telenovele Clase 406, v kateri sem prvič odigrala glavno vlogo, sem pričela s študijem glasbe na šoli Fermatta, kjer sem pričela pisati svoje prve pesmi. Na šoli nisem bila niti en cel semester, ko so mi ponudili vlogo v telenoveli Rebelde, ki se je zdel zelo dober projekt, saj je združeval dve moji največji strasti. Toda nihče izmed nas si ni predstavljal, da bodo stvari prišle tako daleč. Ko smo v Mehiki prvič nastopili v Zocalu smo šele ugotovili, kakšen boom je pravzaprav bil ta projekt. Koncerta se je udeležilo neverjetno visoko število ljudi, nas pa so morali iz prizorišča odpeljati z rešilci, saj smo samo tako lahko pobegnili, ne da bi nas videli. V Mehiki smo razprodali prav vse koncerte in takrat so nam predlagali, da bi se podali na turnejo po celotni Latinski Ameriki. V Kolumbiji? 60.000 ljudi, enako se je zgodilo v Braziliji, Ekvadorju in Venezueli. Ljudje so jokali, omedlevali ter si na svoja telesa celo tetovirali naše obraze. Naša misel takrat je bila samo ena: "Kako je prišlo do tega?", saj smo bili mi ves čas pravzaprav zaprti na snemanjih telenovele. Kmalu smo izdali ploščo v portugalskem jeziku, še eno v angleškem jeziku in se podali na potovanje v Vzhodno Evropo. Nikoli si niti predstavljala nisem, da bom nekoč prepevala na glasbenih odrih v državah, kot so Romunija, Slovenija in Srbija! Telenovela Rebelde je presegla vsa pričakovanja, vendar pa se je vse zgodilo tako zelo hitro; sploh nismo imeli časa, da bi o tem lahko razmislili in sprejeli vse dogodke. Pet let smo preživeli razpeti med telenovelo, glasbenimi ploščami in serijo."
Po razpadu skupine RBD si se podala na samostojno glasbeno pot. Kakšne lastnosti so pomembne za vzpostavitev lastnega koncepta, ko te vsi ljudje povezujejo s fenomenom, katerega del si bila?
"Pot je zelo težka in naporna, vendar sem vztrajala, saj so to bile moje osebne želje in sanje. Ne verjamem, da bi se še kdaj ponovilo kaj podobnega, kar smo doživeli s skupino RBD, zaradi česar moram zgraditi nekaj povsem svojega, kjer se prav tako lahko izražam s svojimi besedili. Dela je veliko več, saj moram sama izbirati pesmi, pomagati svojim glasbenikom pri vseh podrobnostih, določiti moram, kdo izmed ekipe me bo spremljal, izbrati oblačila in ličila, opravljati vaje. Vse to moram urediti sama in zelo sem vesela, da sem del prav vsakega, še najmanjšega procesa. Počasi pričenjaš razumeti kaj si pravzaprav želiš in pričneš o teh podrobnostih razpravljati z založbo. Smo ekipa, vendar imajo oni svoja določila, jaz pa svoja in ravno tukaj pride do konflikta, saj sama s svojo glasbo publiki želim predati določena sporočila."
Pred kratkim je prišlo do ponovne izdaje tvoje knjige. Kako si sploh prišla na idejo, da bi jo napisala?
"Že od svojega 11. leta sem zapisovala svoje misli v obliki dnevnika, ideja o knjigi pa se mi je porodila na enem izmed številnih potovanj s skupino RBD. Bila sem v Braziliji in že dobrih 24 ur nisem spala, ko sem se vprašala: "Kaj se zgodi z vsemi temi zgodbami, bolečino, s stvarmi, ki se niso ravno najbolje obnesle, s stvarmi, ki jih čutim? Je vse to zaman? Te to ne pelje nikamor? Samo trpiš, nato pa na vse skupaj pozabiš?" Takrat sem razumela, da so se nam v zahvalo telenoveli Rebelde dobesedno odprla vrata, mladi pa nas niso le poslušali, temveč so nas tudi slišali. Imela sem priložnost deliti svoja čustva in občutke z ljudmi, ki so spremljali vsak moj korak. Zavedala sem se, da takšnih občutkov ne doživljam samo jaz. Ljudje bodo videli, da sem jim enaka, da moje življenje zaradi slave ni tako zelo popolno, kot se zdi. Ko si enkrat slavna osebnost, ljudje vidijo samo rezultat tvojega dela, ne vidijo pa vsega tistega, kar je bilo potrebno, da je do tega rezultata prišlo. Zaradi tega sem se odločila zbrati nekaj materiala, ki sem ga napisala v dobrem desetletju ter s tem svojim oboževalcem podariti del mojega najstniškega življenja: razočaranja, osamljenost in spremembe. Sedaj vem, da vse skupaj ni bilo zaman, saj obstajajo mladi, ki nimajo nikogar, na kogar bi se lahko obrnili. Če je oseba, katero občudujejo, lahko preživela težke trenutke, jih lahko tudi oni."
Obstaja kakšen zapis, za katerega si bila v dvomih ali bi ga objavila ali ne?
"Vse! Vsak odstavek v knjigi ima ime in priimek. Javno sem izpostavila svoje življenje, katerega ljudje sedaj prebirajo, čeprav sem vse te stvari že zdavnaj prebolela. Enkrat prideš do te točke, ko ne boli več, če se o določeni temi pogovarjaš. Sedaj doživljam druge stvari, ki si jih ne bi upala objaviti, saj jih na nek način še nisem uspela 'prebaviti'."
Sodelovala si pri številnih dobrodelnih akcijah. Katere so tiste, ki te najbolj ganejo?
"Dolgo časa sem svojo podporo izkazovala avtohtonim ženskam - ni ravno najbolj priljubljena organizacija, vendar so prav tako potrebni pomoči - v zadnjem času pa so moja prioriteta otroci, oboleli z rakom. Pravzaprav sem pred kratkim doživela kar precej čustveno močno izkušnjo. Pred kratkim sem spoznala Mayrito, petnajstletno borko, katere bolezen je napredovala v zadnji stadij. Pred smrtjo si je želela zapeti skupaj z mano. To sva tudi storili in med nama se je rodilo lepo prijateljstvo. Na obrazu je vedno nosila nasmešek, čeprav je bila globoko v sebi žalostna, saj si je želela živeti. Vsak dan sva govorili po telefonu ali preko aplikacije Whatsapp. Neverjetno je, kako lahko nekoga, ki živi s takšnimi bolečinami, skrbi zate in te vedno vpraša 'kako si pa ti?', 'kako ti gre na snemanjih?', stvari, za katere si želiš, da bi te jih povprašali tvoji bližnji. Za dobre tri tedne je morala v bolnišnico, saj se ji je zdravstveno stanje precej poslabšalo, čeprav ti, kot opazovalec, vedno ohranjaš upanje, da zadeva ni tako zelo huda in se bo stanje izboljšalo. Vse do zadnjega trenutka, ko mi je poslala sporočilo, saj ni mogla več govoriti, sem ji poskušala vlivati upanje, ona pa se mi je zahvaljevala za vsako besedo. Na dan, ko je umrla, so me poklicali njeni starši. Nikoli se nisem tako zelo povezala z nekom, res je, da daruješ denar, vendar tem ljudem ne ponudiš tudi tvoje človeške plati, kar ti ljudje pravzaprav najbolj potrebujejo. Zame je bil to velik udarec, vendar pa sem se naučila nekaj pomembnega: mi se pritožujemo nad vsem in ne cenimo tega, kar imamo. Vse od njene smrti v sebi čutim to dolžnost za boj proti zdravniški malomarnosti. Ne vem, kak bi to dosegla, vem pa, da moramo zadeve izboljšati. Njen primer je bil odgovornost nekoga, ki je storil gromozansko napako. Prav tako bi o njej rada nekaj napisala."
Trenutno te lahko spremljamo v vlogi zlobnice v telenoveli Corazon que miente. Ti je bila všeč ta sprememba?
"Ne gre za zlobnico, kakršne ponavadi videvamo v telenovelah, temveč ima svoja nihanja. Vsi, ki so v njeni bližini, so prepričani o njenih dobrih namenih, vendar je to samo maska. Zadeva je zelo zabavna in priznati moram, da tudi mene preseneča, ko v scenariju preberem, kaj bo naredila v prihodnje. Zelo sem zadovoljna, da lahko sodelujem z Mapat, obenem je to tudi ena prvih telenovel, ki bo posneta v novem, kratkem formatu. Bolj lahko razviješ lik, več časa pa imaš tudi za vajo."
Ko že govorimo o srcih, kako je kaj tvoje srce?
"Samsko (smeh)! Ne izmikam se ljubezni, vendar pa, ko zaključim eno razmerje, sem rada nekaj časa sama, rada razmislim o vsem, kar sem se naučila. Trenutno sem v tej etapi razmišljanja, v kateri si vzamem čas zase, se pazim in razmišljam o tem, česa si želim v prihodnosti. Resnino si želim moškega, ki bi si želel spoznati žensko, ki se skriva za mojim imenom in slavo. Dopolnila sem trideset let in resnično si ne želim igric, temveč resnega razmerja."
Povej nam kaj o tvojih prihajajočih projektih.
"Pred kratkim sem izdala svojo kolekcijo parfumov, po zaključenih snemanjih pa se bom najprej posvetila izdaji in promociji novega singla. Kmalu bom posnela tudi videospot ter se osredotočila a snemanje nove plošče."
Vir fotografij in intervjuja: DulceOnlineNews
