Julijska izdaja revije Mujeres Publimetro nam prinaša Dulce na naslovnici skupaj z zelo posebnim intervjujem in ekskluzivnim photoshootom.
Uporništvo je vedenje, ki se je v zgodovini človeštva prelevilo v ključno stališče, s pomočjo katerega se med drugim borimo proti nepravičnosti ter izumetničenosti. Tako si ti razlaga pevka pesmi Inevitable, ki se časov skupine RBD spominja z nasmeškom na ustih, vendar pa je to etapo že presegla in trenutno uživa v povezavi, ki jo ima s svojimi oboževalci.
Brez dvoma se je mednarodna slava za Dulce Mario pričela z RBD, telenovelo in glasbenim projektom. Vendar pa je ta etapa del preteklosti. Daljne preteklosti. Sedaj je skladateljica in pravzaprav absolutna gospodarica svoje kariere. V času skupine RBD je bila nepopravljiva zasanjana idealistka, kar je še danes, vendar je veliko bolj zrela, z nogami trdno na tleh ter se zelo dobro zaveda svojih zmožnosti in omejitev, ki jih ima na dosegu svoje roke.
Dulce Maria je prav tako postala fenomen na socialnih omrežjih. Na facebooku 689.800 oseb govori o njeni strani, medtem ko je stran všečkalo že več kot 6.000.000 ljudi, na twitterju pa ima že več kot 5.000.000 sledilcev. Iz teh razlogov - gre za več, kot samo številke - in ker ste nas vi prosili, dragi bralci revije Mujeres Publimetro, naslovnico meseca julija krasi strastna bralka Paola Coelha ter poezije. Ženska, ki zna vztrajati in se boriti za dosego svojih ciljev in želja, tako se je uveljavila v svetu slavnih z projektom, ki jo je izstrelil med zvezde ter ji omogočil nastop na odrih po vsem svetu. Toda slava je minljiva, kar pa Dulce Marii ni odvzelo kril. Namesto tega je postala prava bojevnica, s podobnim odnosom, ki ga ima njena vzornica Janis Joplin. Več o izvajalki Extranjere in Sin Fronteras lahko izveste v našem intervjuju.
Česa se najbolj spomniš iz etape s skupino RBD ter kako je sedaj, ko nadaljuješ s solo kariero?
"Za začetek smo imeli prečudovito priložnost obiskati številne države. V času skupine sem spoznala, da včasih realnost prekaša fikcijo ali celo tvoje sanje. Spomnim se, da so me v enem izmed intervjujev, ko sem še bila članica skupine KIDS, vprašali: 'Kako daleč bi rada šla s to kariero?' in jaz sem jim (imela sem samo 11 let) odvrnila: 'Po vsem svetu, kamorkoli bom lahko šla.' Nato pa sem dodala. 'Kakšna sramota, to kar sem dejala je povsem absurdno.'
Z Rebelde smo obiskali Srbijo, Romunijo, Slovenijo, Španijo, Brazilijo, eden izmed albumov je izšel na Japonskem, drug v Izraelu, v krajih, ki si jih niti v sanjah nisem predstavljala. Takrat sem ugotovila, da moja izjava ni bila absurdna, konec koncev se lahko zgodi karkoli. S skupino sem ugotovila, da se srca ljudi odprejo zate, ko ti prisluhnejo. Zato sem napisala knjigo, zato rada pišem besedila za svoje pesmi, ljudje so polni pričakovanj, predvsem mladi, ki v teh besedilih vidijo tudi delčke svojih izkušenj.
Seveda so mi v spominu iz te etape ostali stadioni in drugi neverjetni kraji, v katerih smo nastopali.
Solo kariera je drugačna, sedaj nosim veliko večjo odgovornost. RBD je bil televizijski projekt, za katerega je skrbelo veliko podjetje - Televisa - v katerem sem stala na odru ter pela pesmi, ki so nam jih dali in določili. Sedaj moram skoraj vse narediti sama; izbiram pesmi, načrtujem koncerte, pišem svoja besedila, izbiram oblačila in ekipo, udeležena sem v produkciji in izdelavi plošče, videospotov, koncertov. Zame je to odraščanje tako osebno kot profesionalno.
Ta del me zadovoljuje, čeprav ne nastopam na stadionu Maracana - tako, kot smo to počeli z RBD - koncerti so moji, z osebami, ki so tam samo zame, poslušajo kar jim hočem povedati, slišijo del mojih zgodb. To zelo cenim."
In po RBD, kaj iščeš sedaj?
"To je bilo pred desetimi leti. Pri 18 letih sem pričela z Rebelde in v tem času sem se zelo spremenila. Ne maram igrati po pravilih, ki so trdno določena a nenapisana. Če ti nekdo reče 'tako je prav' tega ne bom storila, če se ne strinjam. Biti moraš to kar si. Ali, da mi nekdo reče, 'stori to, ker je to trenutno moderno,'... takšne zadeve mi niso všeč in jih ne izvajam.
Zvesta sem temu, v kar verjamem in to iščem tudi pri mojih projektih, saj hočem stvari početi s strastjo: interpretirati čustva ali zgodbe, s katerimi se lahko ljudje identificirajo in jih morda tudi doživljajo, želim si, da jih moja glasba spremlja. Zato zelo se zelo rada izražam, pojem, pišem in igram, saj tako na nek način vstopam v srca ljudi.
Prav tako sem se veliko naučila od izdaje prve plošče, Extranjera, do danes. Pri prvi plošči je bilo vse veliko bolj idealno, polno sanj, vse je bilo še v zraku. Sedaj, pri Sin Fronteras, ni tako, saj sem z nogami trdno na tleh in sama počnem in realiziram stvari. Prav je, da imam še vedno sanje, ki jih želim izpolniti ter si to prizadevam doseči s svojim delom in trudom. Toda sami si moramo prizadevati, da se nam sanje uresničijo, saj nam ne bo nič kar tako padlo iz neba."
Na prvem albumu, Extranjera, se nahaja pesem Inevitable, na podlagi katere sklepamo, da si na nek način doživela tisto veliko, pravo strast. Si strastna ali impulzivna?
"Obožujem to pesem. Pride čas, ko vsi doživimo tisti trenutek, ko nam je nekdo všeč, čeprav je za nas na nek način prepovedan sadež, ali nam je nedosegljiv, vendar se tem čustvom nikakor ne moremo izogniti. Vtistem času mi je bil zelo všeč fant, ki pa je že bil zaseden.
Ja, sem strastna, ne samo v ljubezni, temveč v življenju nasploh. Stojim za tem, v kar verjamem in se borim za stvari, ki so mi všeč.
Eden izmed razlogov za ponovno izdajo knjige je, da odraščamo, opuščamo naša prepričanja, življenje samo nas postavlja na realna tla. Ko je bila knjiga izdana, sem bila trdno prepričana, da je vse mogoče, da obstajajo stvari, ki me lahko presenetijo ter da se mi bo izpolnilo veliko sanj. To je bilo zato, ker sem v to trdno verjela in si vse skupaj dovolj močno želela.
Znova se hočem spomniti, da je vse mogoče. Tvoja vera ti omogoča izpolnitev sanj in to je tisto, kar mi daje moči, da nadaljujem v tej karieri.
Svojo kariero si pričela pri petih letih s snemanjem reklamnih oglasov ter telenovelo El Vuelo del Aguila. Kako se je tvoje življenje spremenilo z vstopom v svet televizije?
"Moja prva telenovela... Kot ste rekli, začela sem zelo mlada in vse skupaj se je zame prelevilo v način življenja, meni se je to zdelo povsem normalno. Zame so bila snemanja, kot iti v šolo. Ko sem pričela sodelovati v Plazi Sesamo (tam sem bila dve leti), sem veliko manjkala v šoli, kar je bilo težko, saj otroci ne razumejo najbolje stvari, sošolci so me le redkokdaj videli, saj se bila na nek način drugačna od njih. Name to ni imelo velikekga vpliva, bilo pa je malce čudno.
Tako je bilo, dokler se nisem pridružila KIDS, moji prvi glasbeni skupini, zatem sem bila članica skupine Jeans, s katero sem posnela album Cuatro Para las Cuatro - članica skupine sem bila leto in pol - obiskovala sem srednjo šolo za dekleta, nato sem se prepisala na javno srednjo šolo, saj so se pričele turneje; kasneje sem študirala v odprtem sistemu, ko sem dobila prvo glavno vlogo v telenoveli Clase 406. Sledili sta dve leti snemanj in turnej, zaradi česar mi je bilo normalno obiskovanje šole povsem onemogočeno.
Po končanem snemanju telenovele Clase 406 - pred tem mi je bila zelo všeč glasba in sem zelo rada pisala besedila pesmi - sem se vpisala na Fermeto (glasbeno šolo), kjer sem študirala en semester. Ravno takrat so mi ponudili vlogo v telenoveli Rebelde (RBD) in morala sem zaključiti študij, saj med snemanji nisem imela časa za nič drugega.
V telenoveli sem interpretirala lik, od katerega sem se veliko naučila in je bil zame pravzaprav velik izziv. Skupini RBD smo posvetili pet let, ves ta čas pa smo morali usklajevati petje in igranje.
Včasu Clase 406, ko sem imela približno 16 let, sem pričela študirati glasbo in takrat sem se zavedala, da je glasba moj poklic. Sprva sem želela študirati modno oblikovanje, oglaševanje in trženje ali nekaj podobnega temu, toda rekla sem si: 'Ok, to je tvoj poklic," saj je glasba tisto, za kar živim.
Potem je v moje življenje prišla telenovela Rebelde. Seveda se je moje življenje obrnilo na glavo, saj je konec koncev šlo za svetovni fenomen. Ta izkušnja je spremenila moj pogled na mojo kariero in na moje življenje.
Prihajaš iz družine umetnikov. Kako si se pričela zanimati za življenje umetnice?
Dejansko sta se za to bolj zanimali moji sestri - starejši sestri - snemali sta reklamne oglase, saj ju je moja mama vozila na avdicije. Takrat so v eni izmed agencij mojo mamo vprašali, zakaj ne pelje na avdicijo tudi mene. Tako sem začela. Začela sem iz ničle, brez kakršnihkoli poznanstev."
Čeprav si se šele pri šestnajstih odločila, da je tvoj poklic glasba, si pela že v Plazi Sesamo...
Igranje je bilo naravno, prizori so bili preprosti, scenariji mi niso delali težav, petje pa me je navduševalo. V Plazi Sesamo - kjer sem imela sedem ali osem let - sem prvič stopila v studio, kjer sem bila dobri dve leti in kjer sem posnela vse Plazine otroške pesmi. Takrat sem bila zelo osamljena: greš v studio, kjer ostaneš več ur. Edino, kar imaš na razpolago je kava in, če imaš srečo, piškoti - takrat sem postala zasvojena s kavo (smeh).
Pri 11 letih sem postala članica skupine KIDS."
V Clase 406 si pričela s pisanjem, si si že takrat želela solo kariero?
"Z 11. leti sem imela prvega fanta in sem uživala v pisanju. Spomnim se, da sem poslušala pesmi in dejala: 'To je super. Kdo piše te pesmi, s katerimi se lahko identificiram?' Prav tako sem pričela z branjem poezije in sem si rekla: 'Prav tako se identificiram s temi stvarmi. Zakaj nebi mogla tudi jaz napisati takšnih stvari?'
V Fremanti sem se želela specializirati v pisanju besedil in komponiranju le teh. Toda vpisana sem bila le en semester in zadev nisem vzela povsem resno. Potem je prišla telenovela Rebelde, glasbena skupina. Pedru Damianu sem govorila: 'Jaz si želim solo kariere.' On pa mi je govoril, da bo skupina trajala samo toliko časa, kot bojo potekala snemanja telenovele. Vse skupaj je trajalo pet let, jaz pa sem imela to neustavljivo želji po pisanju svojih pesmi. V bistvu sem v času skupine napisala pesem Quiero Poder. Takrat je bilo prvič, da sem poleg besedila za pesem napisala tudi glasbo. Nato sem v celotnem projektu napisala tri ali štiri pesmi, ki se nahajajo na nekaterih albumih skupine."
Kaj si v tistem času brala ali poslušala in je imelo nate močan vpliv?
"Pri šestnajstih sem pričela s prebiranjem knjig Paola Coelha ter drugih lepih, poučnih knjig; Los mensajes de los sabios (Sporočila pametnih, pisatelja Briana Weissa), še ena izmed knjig se je imenovala Sara - te knjige nisem nikoli več našla in se nikakor ne morem spomniti avtorja, kar me pošteno jezi, saj mi je ta knjiga odprla vrata v magični svet, v bolj idealen, čaroben, sanjski svet.
V tisti etapi sem doživljala različne stvari, normalne izkušnje deklet mojih let, doživela sem prva razočaranja, ugotovila kaj me navdušuje... ker nisem najbolj socialna oseba na svetu, sem se posvetila pisanju o stvareh, ki so mi padle v glavo ali o čustvih, ki sem jih v določenih trenutkih doživljala.
Pišeš dnevnik?
"Pisati prav dnevnik, ne, tega ne počnem. Imam zvezek, v katerega si zapisujem pomembne stvari, ki jih moram sama pri sebi sprejeti: občutki, čustva, spomini... Včasih ne uspem razmišljati o ničemer in si rečem: 'To bi bilo dobro besedilo za pesem.'
Knjige, ki si jih prej navedla so zelo introspektivne, duhovne. V kakšnem osebnem prizadevanju si bila v tistem času?
"Prva se imenuje Sara - preden sem začela s prebiranji del Paola Coelha, mi je odprla vrata v duhovni svet -. Všeč mi je bilo, da se malce oddaljiš od vsakdanje realnosti. Potem sem prebrala Brido od Paola Coelha, ki je govorila o ljubezni, zaradi česar sem veliko časa posvetila razmišljanju o tem čustvu. Spomnim se, da sem bila zaljubljena, nato se je končala moja prva zveza, nato sem se ponovno zaljubila. Iskala sem odgovore.
Brida govori o sorodnih dušah, da moraš sprejemati odločitve ter tvegati in poskušati doživljati nove, še nepoznane stvari. Takrat sem ravno pričela spoznavati življenje, doživela sem svojo prvo zabavo...
V času skupine Jeans sta bila starša zelo zaščitniška do mene - vedno sem se rada vračala domov. V času snemanj telenovele Clase 406 - so nas (mene in sestri) vozili na večerje, v bare. Te življenjske izkušnje sem združevala, ob tem pa prebirala Coelhove knjige, ki so zelo navdihujoče. Navdihnejo te, da se boriš za svoje cilje in sanje."
Material iz tvojih zvezkov je bil navdih za tvojo knjig, Dulce Amargo?
"Vsekakor. Imam še veliko shranjenih zvezkov. Dulce Amargo zajema obdobje med mojim 11. in 20. letom starosti. Govori o prebuditvi, razočaranju, zaljubljenosti, ko začutiš, da se ti podira svet, ko se počutiš osamljeno, ko imaš občutek, da te nihče ne razume... gre za okoliščine, ki jih tako fantje kot dekleta v določenem trenutku doživljajo. Dekleta, ki mi sledijo so stara med 13 in 24 let.
Pri ponovni izdaji gre pravzaprav za ponatis z dodanim novim materialom."
Posnela si film Quiero Ser Fiel. Imaš v načrtu nove filmske projekte?
"Bilo bi mi zelo všeč. Hvala bogu tako gledališče kot film v Mehiki doživljata ponovno rojstvo in pripravljajo zelo dobre projekte. Po prvi plošči sem igralstvo postavila na stranski tir, zavrnila sem več predlogov, zaradi česar se nisem počutila ravno najbolje, saj lahko konec koncev s tem izpustim pomembne priložnosti, toda odločila sem se posvetiti glasbi. Za sodelovanje pri filmu Quiero Ser Fiel sem bila neposredno povabljena in sem lahko sodelovala, saj je šlo le za dva tedna snemanj. V Dominikanski Republiki je bila premiera 26. junija, v Mehiki pa bo premiera šele septembra.
Letos sem osredotočena na glasbo in teater, naslednje leto pa bo morda priložnost, da se bolj posvetim igralstvu."
Katere ženske občuduješ?
"Juano de Arco, ker je bila bojevnica. Shakiro, saj je kljub slavi povsem preprosta, stvari počne za ljudi, svojo kariero pa je uspela ohraniti čisto, brez nepotrebnih škandalov."
Tudi Janis je bila rdečelaska...
"Pravzaprav mi je všeč njen odnos, saj je zelo ekscentrična, verodostojna, nima tiste vrste popolnosti, ki jo ljudje dandanes iščejo - nihče ni popoln - v javnosti se je pojavljala brez ličil, bila je očarljiva, ker se nikoli ni pretvarjala, ni je bilo strah pokazati kdo je."
Če bi se lahko rodila v drugem času, kateri pevec/pevka bi si želela biti?
"Želela bi se roditi v šestdesetih. Obožujem Janis Joplin, toda njeno življenje ni bilo idealno; verjetno bi sprejela drugačne odločitve, kot jih je ona, vsndar pa mi je vseeno zelo všeč."
Kako bi opredelila svoj videz?
"Počutiti se moram udobno. Na koncertih imam bolj rokerski izgled, ker mi je zelo všeč. V zasebnem življenju imam raje preproste stvari. Drugače pa se je potrebno prilagajati, če greš na poroko ali podelitev nagrad, moraš izbrati bolj elegantna oblačila, toda še vedno se moraš v njih počutiti udobno."
Na socialnih omrežjih veliko uporabljaš besedo 'bojevniki' (guerreros). Kaj pomeni zate ta beseda duhovno in na splošno?
"Za začetek naj poudarim, da sem katoliške vere. Zame so duhovne stvari tiste, ki jih lahko vidiš in tudi tiste, ki jih ne moreš. Duhovnost temelji na te, da se povežeš s svojo dušo, da ugotovimo, da nismo le telo, temveč je v nas nekaj več. Verjamem v življenje po smrti, toda v življenju se je potrebno boriti in ne sprejeti preprostih besed, ko ti nekdo reče: 'Ti si najboljši' ali 'ti si najslabši'.Potrebno je ravnotežje, zato se je potrebno zavedati, da tvoja duša ni takšna, kot jo opisujejo drugi, niti dobra niti slaba; moramo verjeti, se zavedati in biti hvaležni osebi, ki nas je vzgajala.
Beseda 'bojevniki (guerreros) je povezana s stvarmi, ki sem jih prebrala. Na splošno se mi življenje zdi kot bitka, v kateri se lahko vdamo ali pa se ponovno postavimo na noge ter nadaljujemo z bojem. Verjamem v to, da je potrebno biti vztrajen, močan, se boriti in braniti svoja prepričanja; to pomeni biti bojevnik."
Imaš podpisano ekskluzivnost v tem trenutku?
"Ne. Imela sem številne predloge različnih televizijskih hiš. Zelo lepo je, da priznavajo in cenijo tvoje delo, toda 24 let sem delala s Televiso, pred tremi leti pa sem se povsem osamosvojila, da sem se lahko posvetila glasbi. Odpovedala sem se vlogam v telenovelah, da lahko več časa posvetim glasbi. Nisem šla na drugo televizijsko hišo.
Zelo težko je sprejemati odločitve, saj dobivam zelo dobre ponudbe iz vseh strani in krajev, toda če bi jih sprejela, bi se posledično morala odpovedati polovici promocije moje plošče. Osebne določitve na koncu odtehtajo vse tisto, za kar sem se borila. To ploščo sem snemala dve leti in nimam srca, da bi se mu zdaj odpovedala zaradi vloge v telenoveli ali zaradi kakršnekoli druge neverjetne priložnosti."
Tvoja strast so pisanje, petje in igranje. Imaš še kakšno drugo, ki je še ne poznamo?
"Zelo rada slikam, vendar to počnem samo, da se lahko izražam. Vedno je lepo vedeti, kaj nosim v sebi, v svojem srcu - čeprav je moje slikanje grozno (smeh) - slike prikazujejo, kaj se dogaja v meni. Lepo je videti prazno platno, na katerem nekaj ustvariš, enako se dogaja s pesmimi; iz nič nastane pesem, ki jo ljudje pojejo s tabo, predstavlja življenje in s tem sem zasvojena: ustvariti nekaj novega in v zahvalo samemu sebi in tvoji ekipi, to lahko uresničiš.
Všeč mi je fotografija, nikoli s s tem nisem ukvarjala, vendar mi je všeč v objektiv zajeti trenutke ali čustva."
Bi želela deliti z nami tvojo skrivnost, kako skrbiš za svoje lase?
"To je zelo težko. Za lase je potrebno vlažilno zdravljenje, lase je treba večkrat pobarvati. Uporabljati je potrebno šampone za barvane lase, nikakor ne smete spati z mokrimi lasmi, popiti pa je potrebno veliko vode, ki je dobra za celotno telo."
Vadba in hrana?
"Poskušam se zdravo prehranjevati. Ne poslužujem se diet, kjer bi morala stradati; poskušam jesti zdravo in uravnoteženo. Vsaj trikrat na teden poskušam telovaditi, vendar za telovadbo pogosto nimam časa."
Imaš kakšen poseben spomin iz osnovne ali srednje šole?
"V osnovni šoli sem trpela ob nedeljah. Ob ponedeljkih, ko sem vstopala v šolo sem si govorila: 'Ti zmoreš'. V srednji šoli sem obiskovala javno šolo, potrebovala sem posebnega mentorja, da mi je pomagal, saj sama nisem zmogla... biti moram pod pritiskom (smeh)."
STAVEK
"Vse, kar sem dosegla do današnjega dne, sem dosegala korak za korakom, igrala sem pošteno, na kar sem zelo ponosna. Čeprav so bili tudi zelo težki trenutki."
Začetek
"Pri enajstih letih sem napisala nekaj stvari, to je bilo v času snemanj telenovele Clase 406. Spomnim se, da se je telenovela ravno pričela predvajati na mehiških televizijah. Naslovno pesem je prepevala skupina La Quinta Estacion. Z njimi sem napisala nekaj besedil; takrat sem ugotovila, da si želim solo glasbene kariere."
Kar sledi
"Sodelovala bom pri prvi gledališki predstavi Rock of Ages, moja prva glasbena komedija, ki temelji na filmu La Era del Rock. Interpretirala bom Sherri, ki je glavna junakinja v predstavi. Premiera bo oktobra. Zame je ta vloga velik izziv, saj bom pela in igrala obenem, po vrhu pa so pesmi v angleškem jeziku, saj je potrebno spoštovati avtorske pravice. Združevanje petja in igralstva so del mojega življenja.
Najprej odhajam na koncert v Španijo, septembra imam več koncertov po mestih v Braziliji, oktobra pa pričenjam s predstavo.
Kmalu bom posnela tudi tretji videospot za pesem, ki sem jo napisala sama, O Lo Haces Tu O Lo Hago Yo. Psesm govori o fantu, ki se ne upa približati dekletu, le to pa se sprašuje: 'Zakaj se mi ne približa? Če ne boš ti prišel k meni, bom pa prišla jaz do tebe'. Pesem sem napisala na dan žena 8. marca dobri dve leti nazaj. Tudi ženske lahko damo pobudo. Naučila sem se, da velja sledeče: poišči in stori, kar si želiš, saj namesto tebe tega ne bo naredil nihče drug."
Česa se najbolj spomniš iz etape s skupino RBD ter kako je sedaj, ko nadaljuješ s solo kariero?
"Za začetek smo imeli prečudovito priložnost obiskati številne države. V času skupine sem spoznala, da včasih realnost prekaša fikcijo ali celo tvoje sanje. Spomnim se, da so me v enem izmed intervjujev, ko sem še bila članica skupine KIDS, vprašali: 'Kako daleč bi rada šla s to kariero?' in jaz sem jim (imela sem samo 11 let) odvrnila: 'Po vsem svetu, kamorkoli bom lahko šla.' Nato pa sem dodala. 'Kakšna sramota, to kar sem dejala je povsem absurdno.'
Z Rebelde smo obiskali Srbijo, Romunijo, Slovenijo, Španijo, Brazilijo, eden izmed albumov je izšel na Japonskem, drug v Izraelu, v krajih, ki si jih niti v sanjah nisem predstavljala. Takrat sem ugotovila, da moja izjava ni bila absurdna, konec koncev se lahko zgodi karkoli. S skupino sem ugotovila, da se srca ljudi odprejo zate, ko ti prisluhnejo. Zato sem napisala knjigo, zato rada pišem besedila za svoje pesmi, ljudje so polni pričakovanj, predvsem mladi, ki v teh besedilih vidijo tudi delčke svojih izkušenj.
Seveda so mi v spominu iz te etape ostali stadioni in drugi neverjetni kraji, v katerih smo nastopali.
Solo kariera je drugačna, sedaj nosim veliko večjo odgovornost. RBD je bil televizijski projekt, za katerega je skrbelo veliko podjetje - Televisa - v katerem sem stala na odru ter pela pesmi, ki so nam jih dali in določili. Sedaj moram skoraj vse narediti sama; izbiram pesmi, načrtujem koncerte, pišem svoja besedila, izbiram oblačila in ekipo, udeležena sem v produkciji in izdelavi plošče, videospotov, koncertov. Zame je to odraščanje tako osebno kot profesionalno.
Ta del me zadovoljuje, čeprav ne nastopam na stadionu Maracana - tako, kot smo to počeli z RBD - koncerti so moji, z osebami, ki so tam samo zame, poslušajo kar jim hočem povedati, slišijo del mojih zgodb. To zelo cenim."
In po RBD, kaj iščeš sedaj?
"To je bilo pred desetimi leti. Pri 18 letih sem pričela z Rebelde in v tem času sem se zelo spremenila. Ne maram igrati po pravilih, ki so trdno določena a nenapisana. Če ti nekdo reče 'tako je prav' tega ne bom storila, če se ne strinjam. Biti moraš to kar si. Ali, da mi nekdo reče, 'stori to, ker je to trenutno moderno,'... takšne zadeve mi niso všeč in jih ne izvajam.
Zvesta sem temu, v kar verjamem in to iščem tudi pri mojih projektih, saj hočem stvari početi s strastjo: interpretirati čustva ali zgodbe, s katerimi se lahko ljudje identificirajo in jih morda tudi doživljajo, želim si, da jih moja glasba spremlja. Zato zelo se zelo rada izražam, pojem, pišem in igram, saj tako na nek način vstopam v srca ljudi.
Prav tako sem se veliko naučila od izdaje prve plošče, Extranjera, do danes. Pri prvi plošči je bilo vse veliko bolj idealno, polno sanj, vse je bilo še v zraku. Sedaj, pri Sin Fronteras, ni tako, saj sem z nogami trdno na tleh in sama počnem in realiziram stvari. Prav je, da imam še vedno sanje, ki jih želim izpolniti ter si to prizadevam doseči s svojim delom in trudom. Toda sami si moramo prizadevati, da se nam sanje uresničijo, saj nam ne bo nič kar tako padlo iz neba."
Na prvem albumu, Extranjera, se nahaja pesem Inevitable, na podlagi katere sklepamo, da si na nek način doživela tisto veliko, pravo strast. Si strastna ali impulzivna?
"Obožujem to pesem. Pride čas, ko vsi doživimo tisti trenutek, ko nam je nekdo všeč, čeprav je za nas na nek način prepovedan sadež, ali nam je nedosegljiv, vendar se tem čustvom nikakor ne moremo izogniti. Vtistem času mi je bil zelo všeč fant, ki pa je že bil zaseden.
Ja, sem strastna, ne samo v ljubezni, temveč v življenju nasploh. Stojim za tem, v kar verjamem in se borim za stvari, ki so mi všeč.
Eden izmed razlogov za ponovno izdajo knjige je, da odraščamo, opuščamo naša prepričanja, življenje samo nas postavlja na realna tla. Ko je bila knjiga izdana, sem bila trdno prepričana, da je vse mogoče, da obstajajo stvari, ki me lahko presenetijo ter da se mi bo izpolnilo veliko sanj. To je bilo zato, ker sem v to trdno verjela in si vse skupaj dovolj močno želela.
Znova se hočem spomniti, da je vse mogoče. Tvoja vera ti omogoča izpolnitev sanj in to je tisto, kar mi daje moči, da nadaljujem v tej karieri.
Svojo kariero si pričela pri petih letih s snemanjem reklamnih oglasov ter telenovelo El Vuelo del Aguila. Kako se je tvoje življenje spremenilo z vstopom v svet televizije?
"Moja prva telenovela... Kot ste rekli, začela sem zelo mlada in vse skupaj se je zame prelevilo v način življenja, meni se je to zdelo povsem normalno. Zame so bila snemanja, kot iti v šolo. Ko sem pričela sodelovati v Plazi Sesamo (tam sem bila dve leti), sem veliko manjkala v šoli, kar je bilo težko, saj otroci ne razumejo najbolje stvari, sošolci so me le redkokdaj videli, saj se bila na nek način drugačna od njih. Name to ni imelo velikekga vpliva, bilo pa je malce čudno.
Tako je bilo, dokler se nisem pridružila KIDS, moji prvi glasbeni skupini, zatem sem bila članica skupine Jeans, s katero sem posnela album Cuatro Para las Cuatro - članica skupine sem bila leto in pol - obiskovala sem srednjo šolo za dekleta, nato sem se prepisala na javno srednjo šolo, saj so se pričele turneje; kasneje sem študirala v odprtem sistemu, ko sem dobila prvo glavno vlogo v telenoveli Clase 406. Sledili sta dve leti snemanj in turnej, zaradi česar mi je bilo normalno obiskovanje šole povsem onemogočeno.
Po končanem snemanju telenovele Clase 406 - pred tem mi je bila zelo všeč glasba in sem zelo rada pisala besedila pesmi - sem se vpisala na Fermeto (glasbeno šolo), kjer sem študirala en semester. Ravno takrat so mi ponudili vlogo v telenoveli Rebelde (RBD) in morala sem zaključiti študij, saj med snemanji nisem imela časa za nič drugega.
V telenoveli sem interpretirala lik, od katerega sem se veliko naučila in je bil zame pravzaprav velik izziv. Skupini RBD smo posvetili pet let, ves ta čas pa smo morali usklajevati petje in igranje.
Včasu Clase 406, ko sem imela približno 16 let, sem pričela študirati glasbo in takrat sem se zavedala, da je glasba moj poklic. Sprva sem želela študirati modno oblikovanje, oglaševanje in trženje ali nekaj podobnega temu, toda rekla sem si: 'Ok, to je tvoj poklic," saj je glasba tisto, za kar živim.
Potem je v moje življenje prišla telenovela Rebelde. Seveda se je moje življenje obrnilo na glavo, saj je konec koncev šlo za svetovni fenomen. Ta izkušnja je spremenila moj pogled na mojo kariero in na moje življenje.
Prihajaš iz družine umetnikov. Kako si se pričela zanimati za življenje umetnice?
Dejansko sta se za to bolj zanimali moji sestri - starejši sestri - snemali sta reklamne oglase, saj ju je moja mama vozila na avdicije. Takrat so v eni izmed agencij mojo mamo vprašali, zakaj ne pelje na avdicijo tudi mene. Tako sem začela. Začela sem iz ničle, brez kakršnihkoli poznanstev."
Čeprav si se šele pri šestnajstih odločila, da je tvoj poklic glasba, si pela že v Plazi Sesamo...
Igranje je bilo naravno, prizori so bili preprosti, scenariji mi niso delali težav, petje pa me je navduševalo. V Plazi Sesamo - kjer sem imela sedem ali osem let - sem prvič stopila v studio, kjer sem bila dobri dve leti in kjer sem posnela vse Plazine otroške pesmi. Takrat sem bila zelo osamljena: greš v studio, kjer ostaneš več ur. Edino, kar imaš na razpolago je kava in, če imaš srečo, piškoti - takrat sem postala zasvojena s kavo (smeh).
Pri 11 letih sem postala članica skupine KIDS."
V Clase 406 si pričela s pisanjem, si si že takrat želela solo kariero?
"Z 11. leti sem imela prvega fanta in sem uživala v pisanju. Spomnim se, da sem poslušala pesmi in dejala: 'To je super. Kdo piše te pesmi, s katerimi se lahko identificiram?' Prav tako sem pričela z branjem poezije in sem si rekla: 'Prav tako se identificiram s temi stvarmi. Zakaj nebi mogla tudi jaz napisati takšnih stvari?'
V Fremanti sem se želela specializirati v pisanju besedil in komponiranju le teh. Toda vpisana sem bila le en semester in zadev nisem vzela povsem resno. Potem je prišla telenovela Rebelde, glasbena skupina. Pedru Damianu sem govorila: 'Jaz si želim solo kariere.' On pa mi je govoril, da bo skupina trajala samo toliko časa, kot bojo potekala snemanja telenovele. Vse skupaj je trajalo pet let, jaz pa sem imela to neustavljivo želji po pisanju svojih pesmi. V bistvu sem v času skupine napisala pesem Quiero Poder. Takrat je bilo prvič, da sem poleg besedila za pesem napisala tudi glasbo. Nato sem v celotnem projektu napisala tri ali štiri pesmi, ki se nahajajo na nekaterih albumih skupine."
Kaj si v tistem času brala ali poslušala in je imelo nate močan vpliv?
"Pri šestnajstih sem pričela s prebiranjem knjig Paola Coelha ter drugih lepih, poučnih knjig; Los mensajes de los sabios (Sporočila pametnih, pisatelja Briana Weissa), še ena izmed knjig se je imenovala Sara - te knjige nisem nikoli več našla in se nikakor ne morem spomniti avtorja, kar me pošteno jezi, saj mi je ta knjiga odprla vrata v magični svet, v bolj idealen, čaroben, sanjski svet.
V tisti etapi sem doživljala različne stvari, normalne izkušnje deklet mojih let, doživela sem prva razočaranja, ugotovila kaj me navdušuje... ker nisem najbolj socialna oseba na svetu, sem se posvetila pisanju o stvareh, ki so mi padle v glavo ali o čustvih, ki sem jih v določenih trenutkih doživljala.
Pišeš dnevnik?
"Pisati prav dnevnik, ne, tega ne počnem. Imam zvezek, v katerega si zapisujem pomembne stvari, ki jih moram sama pri sebi sprejeti: občutki, čustva, spomini... Včasih ne uspem razmišljati o ničemer in si rečem: 'To bi bilo dobro besedilo za pesem.'
Knjige, ki si jih prej navedla so zelo introspektivne, duhovne. V kakšnem osebnem prizadevanju si bila v tistem času?
"Prva se imenuje Sara - preden sem začela s prebiranji del Paola Coelha, mi je odprla vrata v duhovni svet -. Všeč mi je bilo, da se malce oddaljiš od vsakdanje realnosti. Potem sem prebrala Brido od Paola Coelha, ki je govorila o ljubezni, zaradi česar sem veliko časa posvetila razmišljanju o tem čustvu. Spomnim se, da sem bila zaljubljena, nato se je končala moja prva zveza, nato sem se ponovno zaljubila. Iskala sem odgovore.
Brida govori o sorodnih dušah, da moraš sprejemati odločitve ter tvegati in poskušati doživljati nove, še nepoznane stvari. Takrat sem ravno pričela spoznavati življenje, doživela sem svojo prvo zabavo...
V času skupine Jeans sta bila starša zelo zaščitniška do mene - vedno sem se rada vračala domov. V času snemanj telenovele Clase 406 - so nas (mene in sestri) vozili na večerje, v bare. Te življenjske izkušnje sem združevala, ob tem pa prebirala Coelhove knjige, ki so zelo navdihujoče. Navdihnejo te, da se boriš za svoje cilje in sanje."
Material iz tvojih zvezkov je bil navdih za tvojo knjig, Dulce Amargo?
"Vsekakor. Imam še veliko shranjenih zvezkov. Dulce Amargo zajema obdobje med mojim 11. in 20. letom starosti. Govori o prebuditvi, razočaranju, zaljubljenosti, ko začutiš, da se ti podira svet, ko se počutiš osamljeno, ko imaš občutek, da te nihče ne razume... gre za okoliščine, ki jih tako fantje kot dekleta v določenem trenutku doživljajo. Dekleta, ki mi sledijo so stara med 13 in 24 let.
Pri ponovni izdaji gre pravzaprav za ponatis z dodanim novim materialom."
Posnela si film Quiero Ser Fiel. Imaš v načrtu nove filmske projekte?
"Bilo bi mi zelo všeč. Hvala bogu tako gledališče kot film v Mehiki doživljata ponovno rojstvo in pripravljajo zelo dobre projekte. Po prvi plošči sem igralstvo postavila na stranski tir, zavrnila sem več predlogov, zaradi česar se nisem počutila ravno najbolje, saj lahko konec koncev s tem izpustim pomembne priložnosti, toda odločila sem se posvetiti glasbi. Za sodelovanje pri filmu Quiero Ser Fiel sem bila neposredno povabljena in sem lahko sodelovala, saj je šlo le za dva tedna snemanj. V Dominikanski Republiki je bila premiera 26. junija, v Mehiki pa bo premiera šele septembra.
Letos sem osredotočena na glasbo in teater, naslednje leto pa bo morda priložnost, da se bolj posvetim igralstvu."
Katere ženske občuduješ?
"Juano de Arco, ker je bila bojevnica. Shakiro, saj je kljub slavi povsem preprosta, stvari počne za ljudi, svojo kariero pa je uspela ohraniti čisto, brez nepotrebnih škandalov."
Tudi Janis je bila rdečelaska...
"Pravzaprav mi je všeč njen odnos, saj je zelo ekscentrična, verodostojna, nima tiste vrste popolnosti, ki jo ljudje dandanes iščejo - nihče ni popoln - v javnosti se je pojavljala brez ličil, bila je očarljiva, ker se nikoli ni pretvarjala, ni je bilo strah pokazati kdo je."
Če bi se lahko rodila v drugem času, kateri pevec/pevka bi si želela biti?
"Želela bi se roditi v šestdesetih. Obožujem Janis Joplin, toda njeno življenje ni bilo idealno; verjetno bi sprejela drugačne odločitve, kot jih je ona, vsndar pa mi je vseeno zelo všeč."
Kako bi opredelila svoj videz?
"Počutiti se moram udobno. Na koncertih imam bolj rokerski izgled, ker mi je zelo všeč. V zasebnem življenju imam raje preproste stvari. Drugače pa se je potrebno prilagajati, če greš na poroko ali podelitev nagrad, moraš izbrati bolj elegantna oblačila, toda še vedno se moraš v njih počutiti udobno."
Na socialnih omrežjih veliko uporabljaš besedo 'bojevniki' (guerreros). Kaj pomeni zate ta beseda duhovno in na splošno?
"Za začetek naj poudarim, da sem katoliške vere. Zame so duhovne stvari tiste, ki jih lahko vidiš in tudi tiste, ki jih ne moreš. Duhovnost temelji na te, da se povežeš s svojo dušo, da ugotovimo, da nismo le telo, temveč je v nas nekaj več. Verjamem v življenje po smrti, toda v življenju se je potrebno boriti in ne sprejeti preprostih besed, ko ti nekdo reče: 'Ti si najboljši' ali 'ti si najslabši'.Potrebno je ravnotežje, zato se je potrebno zavedati, da tvoja duša ni takšna, kot jo opisujejo drugi, niti dobra niti slaba; moramo verjeti, se zavedati in biti hvaležni osebi, ki nas je vzgajala.
Beseda 'bojevniki (guerreros) je povezana s stvarmi, ki sem jih prebrala. Na splošno se mi življenje zdi kot bitka, v kateri se lahko vdamo ali pa se ponovno postavimo na noge ter nadaljujemo z bojem. Verjamem v to, da je potrebno biti vztrajen, močan, se boriti in braniti svoja prepričanja; to pomeni biti bojevnik."
Imaš podpisano ekskluzivnost v tem trenutku?
"Ne. Imela sem številne predloge različnih televizijskih hiš. Zelo lepo je, da priznavajo in cenijo tvoje delo, toda 24 let sem delala s Televiso, pred tremi leti pa sem se povsem osamosvojila, da sem se lahko posvetila glasbi. Odpovedala sem se vlogam v telenovelah, da lahko več časa posvetim glasbi. Nisem šla na drugo televizijsko hišo.
Zelo težko je sprejemati odločitve, saj dobivam zelo dobre ponudbe iz vseh strani in krajev, toda če bi jih sprejela, bi se posledično morala odpovedati polovici promocije moje plošče. Osebne določitve na koncu odtehtajo vse tisto, za kar sem se borila. To ploščo sem snemala dve leti in nimam srca, da bi se mu zdaj odpovedala zaradi vloge v telenoveli ali zaradi kakršnekoli druge neverjetne priložnosti."
Tvoja strast so pisanje, petje in igranje. Imaš še kakšno drugo, ki je še ne poznamo?
"Zelo rada slikam, vendar to počnem samo, da se lahko izražam. Vedno je lepo vedeti, kaj nosim v sebi, v svojem srcu - čeprav je moje slikanje grozno (smeh) - slike prikazujejo, kaj se dogaja v meni. Lepo je videti prazno platno, na katerem nekaj ustvariš, enako se dogaja s pesmimi; iz nič nastane pesem, ki jo ljudje pojejo s tabo, predstavlja življenje in s tem sem zasvojena: ustvariti nekaj novega in v zahvalo samemu sebi in tvoji ekipi, to lahko uresničiš.
Všeč mi je fotografija, nikoli s s tem nisem ukvarjala, vendar mi je všeč v objektiv zajeti trenutke ali čustva."
Bi želela deliti z nami tvojo skrivnost, kako skrbiš za svoje lase?
"To je zelo težko. Za lase je potrebno vlažilno zdravljenje, lase je treba večkrat pobarvati. Uporabljati je potrebno šampone za barvane lase, nikakor ne smete spati z mokrimi lasmi, popiti pa je potrebno veliko vode, ki je dobra za celotno telo."
Vadba in hrana?
"Poskušam se zdravo prehranjevati. Ne poslužujem se diet, kjer bi morala stradati; poskušam jesti zdravo in uravnoteženo. Vsaj trikrat na teden poskušam telovaditi, vendar za telovadbo pogosto nimam časa."
Imaš kakšen poseben spomin iz osnovne ali srednje šole?
"V osnovni šoli sem trpela ob nedeljah. Ob ponedeljkih, ko sem vstopala v šolo sem si govorila: 'Ti zmoreš'. V srednji šoli sem obiskovala javno šolo, potrebovala sem posebnega mentorja, da mi je pomagal, saj sama nisem zmogla... biti moram pod pritiskom (smeh)."
STAVEK
"Vse, kar sem dosegla do današnjega dne, sem dosegala korak za korakom, igrala sem pošteno, na kar sem zelo ponosna. Čeprav so bili tudi zelo težki trenutki."
Začetek
"Pri enajstih letih sem napisala nekaj stvari, to je bilo v času snemanj telenovele Clase 406. Spomnim se, da se je telenovela ravno pričela predvajati na mehiških televizijah. Naslovno pesem je prepevala skupina La Quinta Estacion. Z njimi sem napisala nekaj besedil; takrat sem ugotovila, da si želim solo glasbene kariere."
Kar sledi
"Sodelovala bom pri prvi gledališki predstavi Rock of Ages, moja prva glasbena komedija, ki temelji na filmu La Era del Rock. Interpretirala bom Sherri, ki je glavna junakinja v predstavi. Premiera bo oktobra. Zame je ta vloga velik izziv, saj bom pela in igrala obenem, po vrhu pa so pesmi v angleškem jeziku, saj je potrebno spoštovati avtorske pravice. Združevanje petja in igralstva so del mojega življenja.
Najprej odhajam na koncert v Španijo, septembra imam več koncertov po mestih v Braziliji, oktobra pa pričenjam s predstavo.
Kmalu bom posnela tudi tretji videospot za pesem, ki sem jo napisala sama, O Lo Haces Tu O Lo Hago Yo. Psesm govori o fantu, ki se ne upa približati dekletu, le to pa se sprašuje: 'Zakaj se mi ne približa? Če ne boš ti prišel k meni, bom pa prišla jaz do tebe'. Pesem sem napisala na dan žena 8. marca dobri dve leti nazaj. Tudi ženske lahko damo pobudo. Naučila sem se, da velja sledeče: poišči in stori, kar si želiš, saj namesto tebe tega ne bo naredil nihče drug."
