Dulce Maria je svoje oboževalce ponovno razveselila z mailom, ki so ga prejeli vsi oboževalci, ki so registrirani na njeni uradni spletni strani. V mailu se je pevka odločila znova deliti svoje misli, vse skupaj pa je zapisala takole:
.png)
Opomnik (Čaka nas ...)
Živijo! Pravzaprav mi ni povsem jasno, kaj vam želim povedati, edino kar vem je, da vam hočem nocoj pustiti sporočilo ...
Povedala bi vam rada, da sem človek, tako nepopolna, kot kdorkoli izmed vas. Vendar vem in zvesto verjamem, da je Bog vsakega izmed nas poslal z edinstvenim in nenadomestljivim poslanstvom. Verjamem, da je Bog za nas največji izraz ljubezni, katerega v tem življenju ne bomo nikoli spoznali, saj je večen. Vse dobro, vse lepo, vse kar vas osrečuje v določenih trenutkih vaših življenj ... vse to vam daje on, vsak dan ob zori kriči, da obstaja, prosi nas, da ne pozabimo njegovega obstoja. Ne verjamem, da nas ves čas opazuje ter čaka na trenutke, ko nam spodleti, prav tako ne verjamem, da obsoja naša dejanja in odločitve. Kljub njegovi želji, da se vrnemo k njemu in sledimo njegovim korakom, verjamem, da je potrpežljiv, čeprav kakšno stvar naredimo narobe, nam odpušča, ker verjame v nas. Verjame, da se lahko poboljšamo, zapremo oči telesa ter odpremo oči duše in ga končno vidimo ter spoznamo stvari, za katere se je vredno boriti. Ne govorim o stvareh, ki so na voljo vsem in vsakomur. Govorim o stvareh, katerih ni moč kupiti, o stvareh, katere nam daje on, o stvareh, ki so nerazumljive, a vendar obstajajo ... narava, vsako človeško bitje, kako se 'oblikuje' otrok, življenje, ki se rodi iz semena. Daje nam zoro, s katero nas opominja, da bo vedno vzšlo sonce, ne glede na to, kako temna je noč. Skrivnost je biti potrpežljiv in ne obupati, ko je še temno in ne vidimo luči. Dal nam je luno in zvezde, da ne bi pozabili, da ima tema vedno luknje, skozi katere sveti luč, da se ne izgubimo ...
Toda kot dober oče, ki nas ljubi bolj kot kdorkoli drug, ne želi, da bi se oddaljili od njega, ne želi, da bi se izgubili in ravno zaradi tega nam včasih dovoli, da izgubimo tla pod nogami, da doživimo in preživimo trenutke trpljenja, bolečine, izgube, bolezni, itd. Vse to so preizkušnje naše duše, sami moramo stopiti na pot in ob določenih situacijah reči: "Hej, tam je nevarno, vrni se; če vzameš tisto, se lahko poškoduješ; to so posledice, ker nisi upošteval mojih nasvetov ..." Kot katerikoli drugi starš, ki ljubi svojega otroka, nas tudi on želi zaščititi in nam želi le najboljše. Kljub temu, da nas je ustvaril, lahko svobodno izbiramo svojo pot ter se odločamo, kaj si želimo; lahko mu sledimo, ga iščemo in ga častimo ali pa se ga odločimo prezreti, se pretvarjati, da smo bili ustvarjeni iz nič in smo močni in vsemogočni z močjo "naših misli". Seveda imamo veliko moč, saj smo bili ustvarjeni v podobi Boga, vendar pa je vse odvisno od tega, v katero smer se odločite iti.
Povedati hočem, da Bog obstaja, za nas je dal svoje življenje in nam pokazal, da vsak, ki mu posveti svoje življenje in dela dobro ves svoj čas na Zemlji, nas ne more premagati niti smrt, saj je sam pokazal, da bo tako z vsemi njegovimi otroci, ki mu bomo sledili. Konec koncev je to samo ena izmed misli, ki sem jih želela deliti z vami, on nas čaka ... On ni daleč, mi smo tisti, ki se oddaljimo in ga iščemo povsod, samo v naših srcih ne. Ne izgubite vere, nikoli ne izgubite upanja. Vsakič, ko vidim mavrico, verjamem, da nas Bog poskuša obvestiti o stvareh, ki so veliko večje in pomembnejše od stisk, ki jih morda preživljamo, on pa nam bo v določenem trenutku naših življenj dal vse, kar smo si kdaj želeli ali o čemer smo kdajkoli sanjali. Počivali bomo lahko le, ko bomo živeli v skladi z željami naših src.
In ne pozabite, da ima Bog svoj čas in svoje načrte za nas, ki so veliko boljši kot naše sanje.
Rada vas imam.
Vir: Dulce Maria
